Rehabilitacija po strgani sprednji križni vezi

Poškodba sprednje križne vezi (ACL) je ena najpogostejših poškodb kolena, predvsem pri športnikih in ljudeh, ki se ukvarjajo z aktivnostmi, kjer so potrebne hitre spremembe smeri. Sprednja križna vez je bistvena za stabilnost kolena, saj preprečuje prekomerno pomikanje golenice naprej glede na stegnenico, stabilizira koleno pri rotacijskih gibih in omogoča gladko gibanje. Če je koleno po strganju križne vezi, kljub ustreznemu konzervativnemu zdravljenju vseeno nestabilno in boleče je potrebna operacija, po kateri sledi relativno dolgotrajna rehabilitacija. V nadaljevanju članka bodo predstavljene faze rehabilitacije po tednih, kjer bom vključil nasvete glede gibljivosti kolena, vaj in pripomočkov, ki pomagajo pri okrevanju. Priporočam tudi uporabo kineteka, ki omogoča pasivno gibanje kolena, saj je zelo učinkovit pri zmanjšanju bolečine, otekline in ohranjanju mobilnosti.

Anatomija kolenskega sklepa in funkcija sprednje križne vezi

Kolenski sklep je sestavljen iz treh glavnih kosti: stegnenice, golenice in pogačice. Te kosti so povezane z močnimi ligamenti, ki omogočajo stabilnost kolena in usmerjajo gibanje sklepa. ACL je eden glavnih ligamentov kolena in igra ključno vlogo pri preprečevanju premikanja golenice naprej ter pri stabilizaciji med rotacijskimi gibi. Deluje v povezavi z drugimi ligamenti in stabilizirajočimi mišicami, kar omogoča gladko in varno gibanje kolena.

Vzroki in simptomi poškodbe sprednje križne vezi

Do poškodbe ACL najpogosteje pride pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri, kot so nogomet, košarka, rokomet in smučanje. Nepravilni doskoki, nenadno ustavljanje ali zasuki kolena lahko povzročijo preobremenitev in strganje vezi. Ob poškodbi ACL posameznik pogosto sliši ali občuti »pok«, ki mu sledijo bolečina, oteklina in nestabilnost kolena. Koleno postane manj gibljivo, pogosto otečeno, in občutek, da koleno »popušča«, je pogost simptom.

Operacija sprednje križne vezi

Operacija ACL rekonstrukcije vključuje zamenjavo poškodovane vezi z graftom, običajno iz pacientovega lastnega tkiva (tetiva pogačice ali zadnjih stegenskih mišic) ali včasih iz tkiva darovalca. Kirurg ustrezno pozicionira graft in ga pritrdi v kosti, da se sčasoma integrira in deluje kot nova vez. Operacija je minimalno invazivna, vendar zahtevna, saj je potrebno precizno določiti položaj grafta za zagotovitev optimalne stabilnosti in gibanja kolena.

Rehabilitacija po operaciji ACL po tednih

  1. Prvi do četrti teden: Začetna faza rehabilitacije
    • Gibljivost kolena: Cilj je postopno doseči do 90° upogiba, koleno pa mora ostati popolnoma iztegnjeno, ko ni aktivno gibano.
    • Vaje: Pacient začne z vajami za raztezanje in izometričnimi vajami za kvadriceps, da se ohrani tonus mišic brez prekomerne obremenitve sklepa. Priporoča se uporaba kineteka, (kinetek si lahko izposodite pri fizioterapiji Re-Gib, kjer vam tudi brezplačno svetujejo tekom celotne rehabilitacije) ki omogoča pasivno gibanje kolena brez mišične napetosti. Kinetek se običajno uporablja 1-2 krat na dan po 20–30 minut, nastavitev pa je omejena na 0°–90° upogiba (Henriksson et al., 2002). Uporaba kineteka pomaga zmanjšati oteklino, omogoča boljši pretok sinovialne tekočine in ohranja gibljivost v zgodnji fazi. V primerih, ko operater dovoli razgibavanje preko 90° se seveda to lahko že takoj izvaja. Najpogosteje pa je dovoljeno razgibavanje do 3. tedne do 90°, po treh tednih pa pacient lahko začne z razgibavanjem kolena v polnem obsegu giba.

 

V primeru kakršnih koli vprašanj glede vaše rehabilitacije smo vam na voljo ne telefonsko številko 051 658 809, kjer vam bomo izkušeni fizioterapevti strokovno svetovali glede izposoje kineteka ter vse v zvezi z vašo rehabilitacijo

  1. Četrti do šesti teden: Faza vzpostavljanja stabilnosti
    • Gibljivost kolena: Cilj je doseči polen obseg do konca šestega tedna.
    • Vaje: Postopno se uvajajo vaje za krepitev zadnjih stegenskih mišic, kvadricepsa in vaj za stabilizacijo kolena. Z vključitvijo enostavnih vaj za propriocepcijo, kot so stoja na eni nogi ali uporaba blazin za stabilnost, pacient začne vzpostavljati ravnotežje in nadzor nad kolenom (Brinlee et al., 2021). Pacienti v tej fazi ponavadi prenehajo z uporabo kineteka in začnejo izvajati le aktivne vaje v polnem obsegu giba.
  2. Šesti do dvanajsti teden: Faza napredne mobilnosti
    • Gibljivost kolena: Dosežena mora biti polna gibljivost.
    • Vaje: Poleg vaj za krepitev mišic se dodajo vaje za ravnotežje in koordinacijo, ki vključujejo vaje na mehkih površinah in s pomočjo elastičnih trakov. V tej fazi pacient postopno prehaja iz pasivnega na aktivno gibanje, kar vključuje tudi nekatere nizko-intenzivne aerobne aktivnosti, kot je sobno kolesarjenje (Nyland et al., 2010).
  3. Dvanajsti do šestnajsti teden: Faza prilagoditve na večje obremenitve
    • Vaje: Program vključuje močnejše vaje, kot so počepe s pomočjo in vaje z lastno težo, ki dodatno krepijo mišice okoli kolena. Vključujejo se tudi specifične športne vaje, prilagojene športu posameznika, da se izboljša funkcionalna stabilnost in pripravi koleno na obremenitve (Shelbourne & Nitz, 1990).
  4. Šestnajsti teden in naprej: Faza vrnitve k športnim aktivnostim
    • Gibljivost kolena: Pacient mora imeti popolno gibljivost in moč na ravni zdravega kolena.
    • Vaje: V tej fazi se vključijo kompleksne vaje, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in tek, da se koleno pripravi na specifične športne obremenitve. Cilj te faze je doseči stabilnost, moč in koordinacijo, potrebne za varno vrnitev v šport (Cosmin & Damian, 2018).

Uporaba kineteka

Kinetek (več o uporabi kineteka si lahko preberete tukaj) je pripomoček, ki omogoča pasivno gibanje kolena, kar je še posebej koristno v zgodnjih fazah rehabilitacije. Priporočljivo je, da pacient uporablja kinetek večkrat na dan, pri čemer se začetni kot nastavi na 0°–90°, nato pa se postopoma povečuje. Kinetek pomaga pri ohranjanju mobilnosti, zmanjševanju otekline in spodbujanju kroženja sinovialne tekočine, kar pospeši proces celjenja (Andrade et al., 2019). Študije so pokazale, da kinetek lahko zmanjša potrebo po analgetikih in skrajša čas do doseganja popolne gibljivosti kolena.

Zaključek

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL je dolgotrajen in sistematičen proces, ki vključuje postopno povečevanje gibljivosti, moči in stabilnosti kolena. S pomočjo kineteka in ustreznega programa vaj lahko pacienti uspešno obnovijo funkcijo kolena in se postopoma vrnejo k svojim aktivnostim. Pravilna in vestna rehabilitacija je ključna za zmanjšanje tveganja ponovnih poškodb in doseganje optimalnega okrevanja.

 

V fizioterapiji Re-gib smo strokovnjaki na področju ortopedske fizioterapije z bogatimi izkušnjami v rehabilitaciji po poškodbah sprednje križne vezi. Naša ekipa se zavezano posveča individualiziranemu pristopu, ki temelji na sodobnih smernicah in znanju, da vam zagotovimo optimalne rezultate pri okrevanju. Poleg visokokakovostnih rehabilitacijskih storitev nudimo tudi izposojo najkakovostnejših aparatov kinetek, s čimer vam omogočimo varno in učinkovito pasivno gibanje že v zgodnjih fazah rehabilitacije.

Poleg najkvalitetneših kinetekov je naša glavna prednost tudi brezplačno fizioterapevtsko svetovanje, ki ga nudimo skozi celoten potek vašega okrevanja. Na voljo vam bomo za odgovore na vaša vprašanja, prilagoditve programa vaj in podporo pri vsakem koraku vaše rehabilitacije. Z našo podporo in najsodobnejšimi pristopi vam pomagamo pri ponovni vzpostavitvi stabilnosti, gibljivosti in funkcionalnosti kolena, da se čim prej vrnete k vašim vsakodnevnim aktivnostim ali športu.